Gorica ne potrebuje kontinuitete. Nujni sta iznajdljivost in inovativnost, ki bosta začrtali vlogo, ki jo bo imelo mesto v naslednjih letih. Gorica je celo povojno obdobje preživela v ponarejeni realnosti mesta ob robu zemljevida, kjer na drugi strani črte ni nič, je prepad. Razvijala se je z izrednim finančnim prilivom državnih podpornih skladov, ker je bila na koncu sveta. Zaradi zgodovinske simboličnosti tega roba zemljevida se je mesto polnilo z uradniki in nadpovprečno prisotnostjo vojske. V mestu se niso razvijale podjetniške spretnosti, ker je tu bilo vse lažje kot drugje po Italiji. To pomanjkanje podjetniške izkušnje pa je prišlo še kako na dan najprej po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, še najbolj pa z njenim vstopom v Evropsko unijo. Mestna ekonomija je slonela na prisotnosti meje, na prevoznih podjetjih, na import/exportu, na carinjenju. Takoj po osamosvojitvi je bilo jasno, da bo Slovenija prej ali slej vstopila v EU in da se bo v Gorici marsikaj spremenilo. V mestu smo imeli številne bencinske črpalke, ki so bile konkurenčne zaradi bonov in prostocarinske cone. Črpalkarje je goriška politika pustila leta in leta same, ni jih postopoma preusmerjala v druge posle, za to je do vstopa Slovenije v EU imela 13 let časa. Ta je le emblematičen primer, ki bi ga lahko prenesli na številna druga vprašanja, pristopa do bodočnosti naše Gorice, ki je kot lepa stara grofica, ki se prepogosto melanholično spogleduje s preteklostjo, namesto da bi se kosala z izzivi sedanjosti, ki se je, po zaslugi številnih špekulacij, boji. V prelepo mesto ob smaragdni Soči, kraj kjer je kakovost življenja na zelo visoki ravni, moramo spet prinesti vesel pogled na bodočnost.
Med številnimi izzivi pred našim mestom, s katerimi se bo ukvarjala nova uprava, izstopa EZTS. Gorica je le eno izmed stotih mest v Italiji, tudi Nova Gorica je na stranskem tiru na relaciji Koper-Ljubljana-Maribor v Sloveniji, da ne govorimo o marginalnosti občine Šempeter-Vrtojba. Skupaj pa so te tri občine zanimive na nivoju EU. Dva evropska projekta, o zdravstvu in o Soči, sta že v fazi izvajanja. Sodelovanje med tremi občinami se mora torej nadaljevati v načrtovanju projektov, ki bodo imeli pozitivne učinke v vsakodnevnem življenju občanov območja EZTS-ja. Če bo občinski odbor pod vašim vodstvom ubral to pot, dajem rade volje na razpolago kompetence, ki sem jih nabral v teh letih za vedno večje sodelovanje in skupno načrtovanje bodočnosti našega prostora. Upam, da smo se s to izkušnjo končno vsi otresli vrtičkarstva in parcialnega doživljanja našega prostora, ki se ne konča ob meji. Promocijo je treba koordinirati, vsak je lahko protagonist v delu ponudbe. Goriška mora postati enotna turistična destinacija, ki se v svetu predstavlja skupaj. Potrebno je delati na skupnih brošurah, na turistično-informacijskih centrih. Gorica mora vstopiti v upravljanje info točke na severni postaji. Zavedati se moramo izredne privlačnosti trga pred severno postajo, ki lahko izvabi v mesto številne turiste, ki jim potem ponudimo kopico zanimivosti iz naše razburkane zgodovine. Potrebna je tudi oživitev samega mestnega središča, pri tem ostaja še vedno živ sen o enogastronomski destinaciji Raštel, v kateri bi se razvijale tipične gostilne srednjeevropskega prostora po zgledu Grinzinga na Dunaju. Kakovostnih vin in tradicionalnih krožnikov ne manjka. Gorica ni Dunaj, je pa v odlični zemljepisni legi na pol poti med Ljubljano in Benetkami, še Trst, Alpe in Jadran pa so zraven. Želim si, da bo tudi sklad Pisus prispeval k uresničitvi teh načrtov.
V zadnjem mandatu župana Romolija so bili napravljeni nekateri mali koraki naprej v izvajanju zaščitnega zakona 38 iz leta 2001. Veliko je treba še napraviti, posebno kar se tiče vidne dvojezičnosti, o kateri govori 10. člen omenjenega zakona. Isto bi lahko rekli o toponomastičnih tablah, ki bi morale zagotavljati, poleg slovenskemu, isto dostojanstvo tudi furlanskemu jeziku. Za te table so že na razpolago sredstva. Med drugim so mestni redarji že opravili več pregledov stanja in so pripravili potrebno dokumentacijo, na vrsti je le postavitev, želim si, da bi bila opravljena čimprej.
Med pozitivnimi točkami rad podčrtujem uvedbo simultanega prevajanja med sejami občinskega sveta, za kar je, po črki zakona 38, poskrbel župan Romoli. To ni potrebno le zaradi spoštovanja zakonov ampak predvsem zato da se omogoči italijanskim državljanom slovenskega jezika, da se izražajo v maternem jeziku tudi v izvoljenih telesih in ne le v družinskem ali neformalnem okolju.
Simultano prevajanje slovenskih posegov mora postati normalna praksa v delovanju občinskega sveta s preureditvijo pravilnika in občinskega statuta. Poleg svetniških vprašanj bo treba omogočiti poseganje v slovenščini tudi med obravnavo ostalih točk dnevnih redov občinskega sveta. Ob tem si želim ojačenje vloge in dela slovenskega urada na občini, ki lahko odigra pomembno vlogo v odnosih z občani in stikih z ostalima dvema občinama EZTS-ja. Tudi slovenska konzulta, imenovanje katere naj se zaključi čimprej, je lahko v veliko oporo občinskemu svetu in odboru, le da se zavedamo njenega potenciala in se je poslužujemo ob obravnavi marsikaterega vprašanja.
V Gorico je prišel na obisk predsednik Evropskega Parlamenta Antonio Tajani, jutri prihaja evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Pomembna pozornost EU, ki je ne bi uživali, če ne bi bilo EZTS-ja. Bulceva je pomemben sogovornik za gradnjo polkrožnih tirnih povezav, ki bodo omogočale prosto pretakanje ljudi in blaga med Italijo in Slovenijo. Predsednik Parlamenta Tajani pa lahko pomembno olajša uvedbo posebne ekonomske cone na območju EZTS-ja. Kot to napovedujejo za Trst, ob nastajanju prvega prostocarinskega območja v Evropi pri Boljuncu, bi tudi obe Gorici spet gospodarsko zacveteli ob uvedbi zanimivih pogojev posebne ekonomske cone. Ob spoštovanju različnih vlog in odgovornosti, dajmo skupaj delati, da bo ekonomska cona postala realnost. Ob njeni uvedbi bi še hitreje zaživelo letališče in dejavnosti okrog njega. Začetek proizvodnje podjetja Pipistrel nas navdaja z optimizmom, perspektiva povečanja delovnih mest, posebno višje izobraženih tehnoloških kadrov, je lahko ključ do ponovnega zagona mesta, katerega populacija je prvič zdrknila pod mejo 35.000 občanov. Želja je, da se na letališču poleg Pipistrela namestijo še številna druga podjetja tako iz Italije kot iz Slovenije. Ob zagonu gospodarstva bi se bilo treba primerno zamisliti nad vlogo, ki jo ima v Gorici univerza. Pred leti je v določenem obdobju napolnila mesto z mladimi, nato pa je vse izpuhtelo kot sneg pod pomladnim soncem. Odločiti se je treba za eno ali omejeno skupinico smeri, ki jih je treba dobro promovirati in jim pomagati, da se razvijejo in postanejo prepoznavne in ekskluzivne. V primeru uvedbe ekonomske cone in posledičnim izrednim razvojem predvsem tehnoloških podjetij v našem prostoru, bi lahko z vzporedno kakovostno tehnološko univerzo postali majhna Silicijeva dolina v katero prihajajo mladi na študij in se nato tu nastanijo, ker tu najdejo kakovostno delovno mesto. To so danes le sanje a bodočnost proti kateri velja delati in ciljati navdani z odprtostjo, solidarnostjo, veseljem, optimizmom in iskrenim nasmehom v očeh.
Med volilno kampanjo in v vaših prvih izjavah v vlogi župana sem razbral prepričano razumevanje teh vprašanj. Večkrat ste omenjali sodelovanje med SKGZ-jem in združenji Ezulov kot zgledno in pristopu kateremu je treba slediti. Oba sva člana manjšin, vsota katerih je Gorica, mesto s težko in nemirno zgodovino, ki je lahko danes, po zaslugi svojih posebnosti, eno najzanimivejših mest v Evropi, poskrbimo skupaj da bo res taka.
David Peterin
